V kolikor se vam je zdelo, da ste te dni na Mostu na Soči pogosteje slišali sovje skovikanje, naj vam povemo, da imajo vaša ušesa prav.
Tako se je začelo…
Teden smo pričeli s prebiranjem pravljice Muca copatarica, saj veste, ta je tista o muci, ki je nerednim otrokom vzela copate. Ker smo sami pri pospravljanju le teh zelo redni, nas ni skrbelo, da bi jih tudi nam pobrala muca. Toda v torek smo opazili čudo prečudno. Ko smo želeli sesti v bralni kotiček in si ogledati slikanice, smo opazili, da naših knjig NI!
Namesto teh se nam je s police navihano smejala sovica, pa veste kaj, ni bila le ena. Ko smo se podrobneje razgledali, smo videli, da nam sovice kažejo pot iz igralnice. 1, 2, 3, smo vzeli pot pod noge in se odpravili za sledjo. Pripeljala nas je do kotička, kjer je sova skrivala pravljico o Muci copatarici. Prebrali smo jo in odnesli v vrtec, a drugi dan se je zgodba ponovila. Tokrat nas je sled odpeljala na dvorišče, kjer smo našli sovino skrivališče z novo pravljico in vsemi knjigami iz igralnice. Ko smo si jih ogledali smo jih odnesli v igralnico, tja, kamor spadajo. Očitno, to sovici ni ustrezalo, saj si je v četrtek domek oblikovala kar v naši igralnici. Napolnila si ga je z raznoraznimi pravljicami in slikanicami, katere smo si skupaj ogledovali.
Gotovo se vam svita, da nam je navihana sovica namigovala na prihajajoči praznik, Dan reformacije, ter pomembna dela Primoža Trubarja, ki so nam dala prve slovenske knjige. Tudi sami smo izdelali svoj prvi abecednik, tak za polžke.
Teden knjige nam je tako vsak dan ponudil nove slikanice slovenskih avtorjev, katerim smo z zanimanjem prisluhnili in tako vsak dan s pomočjo sovice odpotovali v svet pravljic.
Pripravili, Maja in Kristina
