Teden dni v februarju smo namenili pogovoru o ljubezni, prijateljstvu in sreči. Naša ljubezen je neomajna. Radi imamo naše mamice in tatkote, pa bratce in sestrice, dedke in babice, prijatelje … Ugotovili smo, da je ob sebi lepo imeti ljudi, s katerimi se lahko skupaj igramo, zabavamo, se smejimo in kdaj pa kdaj kaj malega tudi »ušpičimo«.
Tako smo v preteklih dneh skupaj utrjevali prijateljske odnose in ustvarjali veliko lepih spominov – tkali mrežo prijateljstva, likovno ustvarjali, preživljali čas v naravi, z roko v roki plesali in peli ter drug drugemu nesebično pomagali. Medse smo sprejeli tudi novega prijatelja Slavkota, ki bo nekega dne postal vzgojitelj.
Da pa bi veselje in srečo delili tudi med druge ljudi, smo v ta namen izdelali papirnate rožice, s katerimi smo osrečili mimoidoče na sprehodu.
PRIJATELJSKA (M. Voglar)
Moje roke, tvoje roke,
moje roke, tvoje roke,
s prstki se igrajo najine roke.
S prstki se igrajo glejte tako:
diredindindin,
diredondondon,
diredindindindindon.
Moje noge, tvoje noge, moje noge, tvoje noge,
vštric hoditi znajo najine noge.
Vštric hoditi znajo glejte tako:
dire…
Čuvam tebe, čuvaš mene. Čuvam tebe, čuvaš mene,
varno čuvat znajo najine roke.
Varno čuvat znajo glejte tako:
dire…
Za Zajčke, Nina in Brigita
