Vreme v mesecu oktobru ni bilo ugodno za izvedbo planinskega pohoda. Zato smo nestrpno čakali lepšo vremensko napoved in se veselili, ko so za današnjo sredo napovedali, da bo sončno. Čeprav se je vremenska slika spremenila in so nas namesto Sonca pričakali oblaki, smo vseeno izkoristili popoldan in se odpravili na pohod. Med potjo smo opazovali naravo v njenem spreminjanju. Zeleni listi so se obarvali v jesenske barve in veliko ga je že odpadlo z dreves. Našo pozornost je za hip pritegnilo mogočno drevo z razvejano in košato krošnjo – oreh. Prepoznali smo ga po močnem vonju njegovih listov. Šteli smo bale trave, ki so jih kmetje pustili na travniku in opazovali kmetijsko mehanizacijo. Po enourni hoji je bil pravi čas, da novince sprejmemo med Ciciplanince. S hudomušnim obredom so jih starejši otroci sprejeli medse. Pot smo nadaljevali po kolovozni poti, na kateri smo opazili kar dve gosenici, ju odmaknili s poti in tako poskrbeli, da ju nihče ne bo pohodil. Šli smo mimo travnika, ki so ga krasile različne gobe in jesenski podlesek ter opazili lovsko opazovalnico, do katere so segale visoke lestve. Seveda sta malica in počitek zelo pomemben (skoraj najbolj pomemben) del vsakega planinskega pohoda, zato smo si izbrali prijeten kotiček in si odpočili ter okrepčali. V bližini smo si lahko ogledali zelo staro hišo, ki je bila skoraj v celoti zgrajena iz kamenja. Nato pa smo se odpravili po gozdni poti, se za kratek čas poigrali na »ladji v gozdnem morju« ter se veseli vrnili v objem staršev. Sklenili smo, da je tak planinski pohod vredno ponoviti.
Za vrtec Šentviška Gora, vzg. Alenka
