V maju smo se v Pikapolonicah pogovarjali o naših domačih krajih in med drugim raziskovali tudi njihovo zgodovino. Ker nas je zanimalo kako so ljudje v naših krajih živeli nekoč, smo se odločili, da medse povabimo eno od babic.
Tako nas je obiskala Tinkarina babica in nam pripovedovala o svojem otroštvu. Najprej nam je predstavila kako je potekal njen dan. Spoznali smo, da v hiši ni bilo vode, zato so hodili po vodo h koritu in se tam tudi umivali. Pokazala nam je nekaj starih predmetov, ki jih danes ne uporabljamo več. Otroci so bili presenečeni nad dejstvom, da otroci sladkarij skorajda niso poznali, le včasih je bil na jedilniku kakšen priboljšek, kot npr. palačinke, jabolčni zavitek ali potica. Še bolj pa so bili začudeni, ko jim Tinkarina babica povedala, da je bila njena edina kupljena igrača žoga. Zanimalo nas je kakšne igre so se igrali nekoč in iz pripovedovanja ugotovili, da so se nekatere igre, ki so se jih igrale že naše babice, ohranile vse do danes. Najbolj zabavni del obiska pa je bil otrokom prav gotovo igranje igre Gnilo jajce, rajalne igre Potujemo v Beograd… in skrivanje v igralnici. Za konec pa smo čez rame vrgli svoje namišljene brisače ter se, tako kot v starih časih, odpravili umivat in pit k bližnjemu koritu.
Tinkarini babici se še enkrat zahvaljujemo za obisk.
Pripravili, Silvana in Maja
